Načrt nujnih ukrepov

Možne okoliščine za uporabo nujnih ukrepov iz drugega odstavka 32. f člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) so nastanek večjih izjemnih razmer, kot so navedene v prvem odstavku 32. e člena zakona, in sicer:

• večje izredne razmere, kot so navedene v prvi alineji prvega odstavka 32. e člena zakona (situacija A);
• delne motnje pri dobavi zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ki predstavlja do 20 % zmanjšanje njegovih dobav v Republiko Slovenijo, in to za čas, kot ga s predpisom iz petega odstavka tega člena, določi Vlada Republike Slovenije,
• večje izredne razmere, kot so navedene v drugi alineji prvega odstavka 32. e člena zakona (situacija B);
• izjemno nizke povprečne petdnevne temperature, ki se statistično pojavlja vsakih 20 let, v zimskem obdobju od prvega decembra do zadnjega dne februarja. Obveznost dobaviteljev v izjemnih razmerah iz prve alineje lahko traja največ 30 dni
• motnje na prenosnem omrežju zemeljskega plina (situacija C);

Dobavitelji posebnim odjemalcem, ki dobavljajo plin odjemalcem na distribucijskem plinovodnem omrežju, kjer gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja opravlja podjetje Energetika Celje, javno podjetje d.o.o., morajo v primeru nastanka situacije A in/ali situacije B (in tudi v primeru, da obstajajo okoliščine, ki bi lahko privedle do nastanka situacije A in/ali B) nemudoma obvestiti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja o nastanku teh razmer po elektronski poti na naslov info@energetika-ce.si in na številko faksa 03 425 33 60. Obvestilo mora med drugim vsebovati:

• naziv dobavitelja,
• na katero situacijo se obvestilo nanaša,
• ali zaradi nastanka situacije obstaja možnost motnje dobave posebnim odjemalcem,
• koliko Sm3/dan po posameznih dnevih manjka za zagotovitev nemotene dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem,
• ostale podatke in informacije, ki so pomembni za zagotavljanje zanesljive dobave zemeljskega plina. 

Sistemski operater lahko zahteva od dobavitelja posebnim odjemalcem še druge podatke in informacije v zvezi z zagotavljanjem zanesljive dobave odjemalcem, dobavitelj posebnim odjemalcem pa mu mora te podatke in informacije nemudoma posredovati.

Na podlagi obvestila sistemskega operaterja prenosnega omrežja o vrsti in velikosti situacije C, sistemski operater distribucijskega omrežja odloči, ali gre za okoliščino, ki zahteva uporabo nujnih ukrepov.

V primeru nastanka situacije A, B ali C in ob pogoju, da obstaja zadosti velika verjetnost motnje dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem, sistemski operater distribucijskega omrežja pristopi k nujnim ukrepom. Nujni ukrepi vsebujejo obveščanje dobaviteljev, uporabnikov in odjemalcev preko sredstev javnega obveščanja k zmanjšanju porabe zemeljskega plina na minimum. Sistemski operater distribucijskega omrežja obvešča dobavitelje, uporabnike in odjemalce toliko časa, da situacija A, B ali C preneha obstajati oziroma dokler ne obstaja več verjetnost motnje dobave posebnim odjemalcem.

Sistemski operater distribucijskega omrežja lahko pristopi k nujnim ukrepom tudi v drugih primerih zadostno velike verjetnosti motnjedobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem.

Če zaradi obsega in trajanja izjemnih razmer tudi načrtovani nujni ukrepi ne morejo zagotoviti zanesljivosti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem, mora sistemski operater distribucijskega omrežja ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov in odjemalcev zmanjšati ali prekiniti odjem zemeljskega plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev oziroma njihovih trošil.

Vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema odjemalcem zemeljskega plina se izvaja skladno s 7. členom Uredbe o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 8/07).

Vrstni red zmanjšanja oz. prekinitev odjema zemeljskega plina:

• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, ki uporabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kjer je na razpolago nadomestno gorivo;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, ki uporabljajo zemeljski plin za proizvodnjo električne energije, kjer je na razpolago nadomestno gorivo
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, ki uporabljajo zemeljski plin za proizvodnjo tehnološke pare, ki omogoča zanesljivejšo in čistejšo proizvodnjo;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, pri katerih uporaba zemeljskega plina v tehnoloških postopkih omogoča večji energijski izkoristek, ne vpliva pa bistveno na kakovost proizvoda;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, pri katerih uporaba zemeljskega plina v tehnoloških postopkih neposredno vpliva na kakovost proizvoda (neposreden prenos toplote plamena na predmet proizvodnje, redukcija in prehod na nadomestno gorivo pa povzročijo spremembo kakovosti proizvoda ali proizvodnje);
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, ki uporabljajo zemeljski plin kot surovino in pri katerih izpad dobave zemeljskega plina povzroči ustavitev proizvodnje;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, ki uporabljajo zemeljski plin za proizvodnjo električne energije in pri katerih izpad dobave zemeljskega plina povzroči ustavitev proizvodnje električne energije;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, pri katerih iz tehnoloških razlogov ni mogoče uporabljati nadomestnega goriva in bi ustavitev dobave povzročila večjo škodo;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev in odjemalcev, ki porabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kadar ni na razpolago nadomestnega goriva;
• trošila odjemalcev razen posebnih odjemalcev, ki porabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kadar ni na razpolago nadomestnega goriva;
• trošila posebnih odjemalcev razen gospodinjskih odjemalcev in sistemskih operaterjev, ki uporabljajo zemeljski plin za delovanje tehnološke opreme, s katero se izvaja prenos in distribucija zemeljskega plina za potrebe gospodinjskih odjemalcev v Republiki Sloveniji in
• trošila vseh preostalih odjemalcev.

V Celju, dne 14. 5. 2007

Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o.

Direktor:
mag. Aleksander Mirt