Skok do osrednje vsebine

Daljinsko ogrevanje

    daljinsko_ogrevanje_v_celju.jpg

    Prednosti daljinskega ogrevanja

    Daljinsko ogrevanje je način ogrevanja stavb, pri katerem toploto prenašamo od večjega centralnega vira toplote k porabnikom po cevnem omrežju. Prenosnik toplote je najpogosteje voda ali vodna para. Z daljinskim ogrevanjem nadomestimo manjše kotlovnice za posamezno ali manjše število stavb.

    Prednost daljinskega ogrevanja je zlasti manjše onesnaževanje zraka.

    • velika zanesljivost oskrbe;
    • varno obratovanje in enostavno vzdrževanje;
    • strokovno nadziranje in upravljanje;
    • optimalna uporaba vložene energije;
    • pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi;
    • prihranek prostora - ni potrebna kotlarna;
    • manjši investicijski stroški (toplotna postaja je občutno cenejša od kotlarne);
    • manjši stroški oskrbe (kotlarna večje moči mora imeti usposobljene strojnike kotlov);
    • prijaznejše do okolja, emisija dimnih plinov je nadzorovana;
    • najudobnejši način ogrevanja.

    Daljinsko ogrevanje v Celju

    Sistem daljinskega ogrevanja (DO) je od leta 2015 enoten z enim omrežjem in več kotlovnicami. Glavni vir za vročevodno omrežje je Toplarna Celje, drugi vir je nabava toplote iz Furnirnice Merkscha, kjer imajo veliko kotlovnico na biomaso, zadnji in rezervni vir pa ostaja zemeljski plin.

    Omrežje DO se tako napaja iz Toplarne Celje, kjer poteka sežig komunalnih odpadkov in proizvaja toplotna in električna energija, dodatno pa je tam postavljen vročevodni kotel moči 16 MW. Tu je tudi vročevodna povezava s Furnirnico Merkscha, kjer se nabavlja del energije. Nato so ostale kotlovnice, ki so bile nekoč glavne za posamezni del omrežja, sedaj pa obratujejo kot vršne kotlovnice: Nova vas moči 29 MW in Lava moči 16 MW. Kotlovnici Nova vas in Lava obratujeta zjutraj za segrevanje omrežja in po potrebi preko dneva kot vršni kotlovnici glede na zunanjo temperaturo in obremenitev.

    Pretežni del ogrevalne sezone se omrežje tako napaja direktno iz Toplarne vse do končne toplotne postaje GTP Otok. Omrežje delimo na vročevodni del temperaturnega režima 130/70˚C in na toplovodni del temperaturnega režima 90/70 ˚C.

    Vročevodno omrežje DO se napaja celoletno, to je v času ogrevalne sezone in poleti za ogrevanje sanitarne tople vode iz Toplarne Celje, ki je pričela z rednim obratovanjem 1. septembra 2010, toplovodno omrežje iz glavnih toplotnih postaj pa po potrebi odjemalcev.

    Na vzhodnem delu omrežja je še kotlovnica Golovec, ki je glavna toplotna postaja in tudi toplovodna kotlovnica za kompleks Golovec s sejmiščem, večnamenskimi dvoranami in zaprtim bazenom ter kegljiščem. Na zahodnem delu omrežja pa je kotlovnica Plava laguna, ki ima rezervni plinski kotel moči 2,9 MW zaradi rezerve za pomožno ogrevanje vrtca, ki je na tem področju.

    infografika_do.jpg

    Ogrevalna sezona

    Praviloma se ogrevalna sezona začne takrat, ko je po ugotovitvah Meteorološke postaje Celje zunanja temperatura v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12 °C ali manj, in se konča, ko je v treh zaporednih dneh ob 21. uri +12 °C ali več.

    Kdaj točno se bo začelo ogrevanje posameznih objektov, pa je odvisno od želja in dogovora etažnih lastnikov. Ti morajo pisno sporočiti svojo odločitev preko svojega predstavnika ali upravnika, ki nato obvesti pooblaščene vzdrževalce toplotnih postaj.

    Poslovni odjemalci si lahko sami nastavijo urnik in temperaturni nivo ogrevanja v svoji toplotni postaji.

    30 LET + TRADICIJA
    30 LET + TRADICIJA
    ZANESLJIVOST
    ZANESLJIVOST
    VEDNO NIZKA CENA
    VEDNO NIZKA CENA
    OSEBNI PRISTOP
    OSEBNI PRISTOP
    EKO-SKLAD---EN-SVET-horizontalni-color-gray-negative-1.gif

    VPRAŠAJTE NAS!

    Spletna stran je zaščitena z reCAPTCHA za katero veljata Google politika zasebnosti in pogoji uporabe.