V času gradnje plinovoda na določenem območju se je veliko občanov odločilo za izgradnjo plinskega priključka “na zalogo”. Zato je še vedno precej objektov s plinskim priključkom, kjer lastniki še vedno niso preuredili ogrevanja na zemeljski plin. Za lažjo odločitev pri dokončni ureditvi priključkov smo pripravili zloženko s ključnimi informacijami o uporabi zemeljskega plina.
Pri načinu ogrevanja je treba gledati na stroškovno učinkovitost, logistično primernost energenta oziroma njegovo dostopnost, ceno, pomemben pa je tudi ekološki vidik. Zemeljski plin ima zelo ugodno razmerje med temi dejavniki. Gre za energent z velikim izkoristkom, ki je za zdaj na voljo za konkurenčno ceno. Je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšim izpustom ogljikovega dioksida pri izgorevanju.
Dimni plini, ki nastajajo pri zgorevanju zemeljskega plina, ne vsebujejo žvepla, pepela, saj in prašnih delcev.
Pri zemeljskem plinu ne potrebujemo prostora za postavitev cisterne (kot pri kurilnem olju) ali plinohrama (kot pri utekočinjenem naftnem plinu). Ob prehodu na zemeljski plin lahko cisterno za kurilno olje odstranimo iz kotlarne in pridobimo dodatni prostor, ki ga lahko uporabimo za kaj drugega.
Poraba zemeljskega plina se plačuje po dejanski porabi po plinomeru za preteklo obdobje. Pri večini drugih goriv moramo financirati lastno zalogo.
V gospodinjstvih se uporablja za ogrevanje, gretje sanitarne vode, kuhanje, delovanje limatskih naprav in za pogon avtomobilov.
V industriji je uporaben za ogrevanje, hlajenje, proizvodnjo toplote v tehnoloških procesih, poizvodnjo elektrike in kot surovina.
Konkurenčna cena zemeljskega plina se odraža predvsem v energetski učinkovitosti energenta. Za sodobne ogrevalne sisteme na zemeljski plin je značilen izredno visok energetski izkoristek, ki pod določenimi pogoji presega 100 % (kondenzacijski kotel).
Vzdrževanje ogrevalnih sistemov pa je cenejše in enostavnejše.
Tabela kaže primerjavo med ceno kurilnega olja ter zemeljskega plina za ogrevanje stanovanja (vir: Energetsko svetovalna mreža ENSVET)

Pri primerjavi kurilnega olja in zemeljskega plina upoštevamo za 5 % boljši izkoristek kotlov na zemeljski plin, zato pri primerjavi zanemarimo razliko v kurilnosti, ki je prav tako 5 %.
Predpostavimo, da na letnem nivoju za ogrevanje 100 m² uporabne površine objekta, ki je delno izoliran, porabimo 20.000 kWh. To pomeni 2.000 l kurilnega olja oz. 2.000 m³ zemeljskega plina. Prihranek pri uporabi različnih energentov hitro izračunamo z uporabo razlike med cenami koristne energije v EUR/kWh. Letni prihranek samo zaradi drugačne rabe energenta znaša okoli 466,00 EUR.
Vsak dan, ko lastniki objekta odlašate s prehodom na zemeljski plin, zamujate priložnost za uporabo cenejšega in okolju prijaznejšega goriva. O prehodu na zemeljski plin še posebej razmislite lastniki objektov s starejšimi ogrevalnimi napravami, ki jih bo vsekakor treba obnoviti, torej boste morali vložiti v naprave za daljše časovno obdobje.
• Izvedba in pregled notranjih plinskih napeljav – pokličite 03 425 33 24
• Podpis enotne pogodbe (pogodbe o oskrbi z zemeljskim plinom)
• Montaža plinomera
• Začetek uporabe zemeljskega plina