Novinarska konferenca na Toplarni Celje

22. september 2011

V Toplarni Celje, v industrijski coni v Trnovljah pri Celju, smo danes pripravili novinarsko konferenco. Na njej smo predstavili novosti in aktivnosti v edini naložbi v termično obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji v zadnjem letu ter podrobnosti o dnevu odprtih vrat Toplarne Celje in RCERO Celje, ki bo potekal v sredo, 28. septembra 2011. Za vse zainteresirane bodo na ta dan letos prvič vozili brezplačni avtobusi iz celotne Savinjske regije.

Toplarna Celje predstavlja zadnjo fazo obdelave odpadkov ter tudi blata iz Čistilne naprave Celje. Odpadki, ki predstavljajo gorivo za toplarno, so predhodno obdelani v objektih in napravah RCERO Celje v Bukovžlaku, blato pa dehidrirano na čistilni napravi, ki je locirana v Tremerjah. Pomembno je ponovno poudariti, da Toplarna Celje sloni na sodobni tehnologiji, ki je okolju prijazna. Ne gre torej za sežigalnico, kot smo jih bili vajeni v preteklosti in ki so bile namenjene izključno odstranjevanju nepredelanih odpadkov različnih vrst. »Danes govorimo o postopkih termične obdelave natančno določenih vrst nenevarnih odpadkov, ki jih sežigamo z namenom zmanjšanja njihovega volumna, saj tako zavzamejo manj prostora na odlagališču, in sicer do 65 % manj. Poleg zmanjševanja volumna odpadkov in blata, kar je osnovna naloga naprave, pa s postopki termične obdelave odpadkov pridobivamo tudi uporabno energijo. Tako se celjski odpadki in blato uporabljajo za soproizvodnjo toplote in električne energije,« je poudaril Janez Peterman, vodja projekta izgradnje toplarne in svetovalec direktorja Energetike Celje, d.o.o. Izpostavil je tudi izredno pomembno Potrdilo o izvedbi, ki ga je izdala Mestna občina Celje kot investitorica izvajalcu del 14. septembra 2011 in s čimer je bil projekt dejansko zaključen. Uradna otvoritev Toplarne Celje je bila 18. septembra 2008, poskusno pa je obratovala od 2. oktobra 2008 do 24. avgusta 2010, ko je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje za obratovanje Toplarne Celje. Od 1. septembra 2010 s Toplarno Celje upravlja Energetika Celje, javno podjetje, d.o.o., ki ima koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije.

Nevarni odpadki se izvozijo v tujino

Po termični obdelavi nastanejo pri čiščenju dimnih plinov tudi nevarni odpadki. Te prevzema od Toplarne Celje podjetje Saubermacher in jih nato izvozi v tujino, saj v Sloveniji ni možnosti odlaganja nevarnih odpadkov. Na leto nastane teh odpadkov med 630 in 700 ton. Pepel in žlindra izpod rešetke, ki sta nenevaren odpadek, pa se odlagata na odlagališču preostanka odpadkov v Bukovžlaku.

Količina obdelanih odpadkov in blata v zadnjem letu

Vodja Toplarne Celje Marija Zabukovnik je predstavila podatke o količini obdelanih odpadkov in proizvedene energije. V enoletnem obdobju od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011 smo dosegli naslednje obratovalne parametre:
• termična obdelava 19.093 ton odpadkov in 2.378 ton blata,
• oddana el. energija v omrežje – 6072 MWH, 
• oddana toplotna energija v omrežje 21675  MWH,
• od maksimalno predvidenih 8.000 ur je bilo doseženih 7.191 obratovalnih ur.

Proizvedena toplotna energija zadostuje za ogrevanje od 1300 do 1400 gospodinjstev v vzhodnem delu Celja, za nekoliko manj gospodinjstev pa je proizvedeno tudi električne energije.

Kot je še dodala Zabukovnikova, toplarna zelo zanima tudi širšo javnost: »Zainteresiranost za ogled je precejšnja, struktura obiskovalcev pa raznolika, od osnovnih šol, fakultet do potencialnih investitorjev iz EU in bivše skupne države.«

Skrb za okolje

Kot je povedal ekolog na Toplarni Celje Sebastjan Žvipelj, dopustne mejne vrednosti izpustov niso bile nikoli presežene: »Naprave in postopki čiščenja dimnih plinov omogočajo celo doseganje vrednosti izpustov, ki so nekajkrat nižje od dopustnih vrednosti.« Sežig, odstranjevanje pepela in preostanka odpadkov so pod stalnim nadzorom ustreznih organov in tehničnih služb. V vsakem trenutku se elektronsko merijo tudi emisije (izpusti) plinov, ki so pokazatelj učinkovitosti zgorevanja in učinkovitosti čiščenja dimnih plinov. Rezultati meritev emisij so stalno dostopni na ekranu, ki je nameščen na fasadi toplarne, prav tako pa tudi na naši spletni strani www.energetika-ce.si. »Tako na primer dnevna mejna vrednost za prah znaša 5 mg/m3, povprečne dnevne dosežene količine v letu 2010 pa so bile le 1,5 mg/m3. Nekajkrat nižje so bile tudi dosežene količine ogljikovega monoksida, in sicer je dnevna mejna vrednost 30 mg/m3, povprečna dosežena (v letu 2010) pa 4,2 mg/m3,« je ponazoril Žvipelj.  Dvakrat letno se izvajajo tudi občasne meritve težkih kovin, rezultati meritev pa so  daleč pod dopustnimi vrednostmi.

Dan odprtih vrat

V sredo, 28. 9. 2011, bo potekal dan odprtih vrat Toplarne Celje in RCERO Celje, in sicer med 10. in 17. uro. Več o dnevu odprtih vrat v Celju na www.rcero-celje.si, več o dnevih odprtih vrat v ostalih regijskih centrih po Sloveniji pa na tej povezavi na SVLR, kjer so objavljeni tudi vozni redi brezplačnih avtobusnih prevozov.

Kot je še povedal Janez Peterman, toplarna v času dneva odprtih vrat ne bo obratovala, zaradi rednega letnega remonta na objektu MBO na RCERO Celje. »Zaradi nujnih vzdrževalnih del v objektu mehansko-biološke obdelave nam Simbio ne dostavlja lahke frakcije, zato toplarna ne bo obratovala vse do ponovnega zagona MBO-ja,« je pojasnil Peterman. Da bi v bodoče  toplarna lahko normalno obratovala tudi v času vzdrževalnih del na MBO-ju, so na RCERO Celje kupili napravo za baliranje (dobava bo izvršena oktobra). Omogočila bo začasno skladiščenje in s tem zagotavljanje goriva tudi v času remonta.

V toplarni se termično obdeluje samo blato iz celjske čistilne naprave in odpadki iz celjskega MBO-ja. Celjska toplarna je trenutno še vedno edina naložba v termično obdelavo komunalnih odpadkov in blata v Sloveniji, načrtujeta pa se še dve v Sloveniji, in sicer ena v Ljubljani in druga v Mariboru.

Na fotografiji zgoraj (z leve): Peter Verbič, vodja obratovanja, Sebastjan Žvipelj, ekolog, Janez Peterman, vodja projekta, in Marija Zabukovnik, vodja Toplarne.